Pteroceltis (Pteroceltis tatarinowii), Botanicni vrt Unicerze v Mariboru, Pivola, Slovenija, avgust 2024
Pteroceltis (Pteroceltis tatarinowii) je več debelno, »krilato« drevo, ki zraste do 20 metrov visoko, premer debla pa dosega od 80 – 100cm. Ptero v grščini pomeni krila, celtis je pa rodovno ime za vrsto dreves koprivovec. Tatarinowii je povzeto po ruskem zdravniku in botaniku Aleksandru Tatarinowu, ki je več let deloval na Kitajskem. Samo poimenovanje je prvi uvedel Karl Maximovitcz, rusko nemški botanik in direktor botaničnega vrta v Sankt Petersburgu. Najbolj pogosto »ptero« drevo v Sloveniji je Pterocarya fraxinofolia ali kavkaški krilati oreškar. V Mariboru je prekrasen drevored kavkaškega krilatega oreškarja na Vrbanski cesti pred srednjo kmetijsko šolo, lepo drevo raste v parku Jelene de Belder v Laškem, pa tudi v Ljubljani rasteta dva pred sodno »palačo«, kjer s svojimi dolgimi krilatimi »rokami« družno pozdravljata prostovoljne in ne prostovoljne obiskovalce sodišča.
No, pa se vrnimo k našemu redkemu pteroceltisu katerega domovina je Kitajska (V, S, osrednji del), kjer pa je kar pogosto drevo. Lubje je sivo rjave barve in se lušči, podobno kot pri brezah, platanah in nekaterih vrstah javorjev. Nazobčeni listi so podobni listom koprivovca, dolgi od 3 – 10cm, široki 2 – 5 cm. Gre za enodomno drevo z moškimi in ženskimi cvetovi ločeno na istem drevesu, kakor pri orehu. Na Kitajskem cveti od aprila do junija, okrogla semena so velika od 1 – 1,7cm (samare) in dozorevajo od avgusta do oktobra.
Porašča rečne doline in gorovja z karbonatno podlago na nadmorskih višinah med 100 in 1500 metri. Lahko raste na soncu ali v polsenci, je odporno na nizke temperature. Zemlja je lahko ilovnata a dobro odcedna, uspeva tudi v peščeni in gramozni zemlji. Odrasla drevesa prenesejo sušo, zato je idealno drevo za pogozdovanje suhih apnenčastih tal.
Uporabnost drevesa je raznolika, najbolj pogosto se uporablja v duetu z riževo slamo za proizvodnjo posebnega papirja, imenovanega Xuan papir. Papir so začeli izdelovati v času dinastije Tang (leto 618 – 908). Ta vrsta papirja je na Kitajskem zelo cenjena in je »kralj« med papirji. Uporablja se v kaligrafiji (lepopisje) in pri risanju s črnilom. Les je kvaliteten, iz semen se stiska olje. Na Kitajskem se drevesa prekomerno izkoriščajo za proizvodnjo Xuan papirja, zato že razmišljajo o zaščiti dreves.
Sama vrsta nima bližnjih sorodnikov in je terciarni relikt, kar pomeni, da je v preteklosti bil pogostejši, kar se da razbrati iz fosilov nabranih iz drugih območij. Vendar je na teh območjih zaradi neugodnih življenjskih razmer izumrl. Ostal je le na področju Kitajske. V naši bližini sta terciarna relikta smreka omorika (Picea omorika), ki raste le ob reki Drini in bosanski bor (Pinus heldreichii). Na Balkan sta se umaknila pred ledeno dobo. Vir:
https://de.wikipedia.org/wiki/Pteroce...
https://pfaf.org/user/Plant.aspx?Lati...
https://www.tandfonline.com/doi/full/...
Информация по комментариям в разработке