Matjažu Ivartniku - za 60 let (s podnapisi)

4. Aprila sem se rodil. 1963 geslo od trezorja je v moji spalnici.
Srečna Tone in Majda je bla mama. Ko so ble žlahte naokol pa še najbolj teta Hana.

Jaz mam, jaz res mam, ko šla je delat moja mama, me je vahtala ta stara.
Jaz mam, že vse mam. Na sen kresne noči pa se je ata, odloču da jaz rabim brata, zdej mam,
ker so dal, mi najprej kahlco pol smučke, pol kolo da smo lahko okol ga sral.
Jaz sem tak, da ko se odločim grem do konca od Čečovja do Ošvena grem sam.
Trmo mam. Smučke na ramo za zabavo, punce ljubijo postavo, ki jo mam. Jaz vse mam
Medalje nisem prodal, ker ne vem, ker ne vem, ne vem kam sem jo dal.

Ko mam petnajst - meningitis in celotno zdravje v riti. Jamram ne, ker moja mama je bla bolj bolna kot pa zdrava.
Pr tatijuu garam kot garja. Režem, pucam, deske farbam. - Jaz mam, to delo je za tiste k’ nimajo denarja.

Ker jaz mam, Najprej pršu sem v srednjo, let kasneje še v Ireno, nisem sam,
Nikol sam, Vse mava pet in brez problema. Namest mature sva se ženla. Jaz mam.
Mi je fajn. Se veliko ne prepira, sam ko vozim kritizira me kdaj.
In jaz mam. Šiht sem pustu, proletarnost, odprl gradbeno dejavnost.
Končno mam, ker zdej mam, Sanjam da na vrhu sem sveta, ker sem poasfaltiral ga.
Jaz mam, Jaz vse mam, Vedno na delu sem al poti, jaz pr sam mer sam na fotki.
Jaz mam, tu vse mam. Za avte pralnico in milo, za ljudi pa trgovino.
Jaz mam. Je tolk dobr šlo da sem nehu, in usmeru sem se v beton.

Irena mi je rodila sina. Markota ki spreten bo dovolj, da bo vozil moj beton.
3 let kasnej naredim, še Isto leto ga dobim.
Drugmu sinu prvi ata. Tjaži shodi in že vpraša:
A če najdem kuglo zlata, neU treba delat, ata?
Jo boš skopal in spoliral, boš prodal in zlicitiral. Švicarju nad ceno dvigal. Investiraj da si kupil boš mešalc.

Jaz zdej mam. Kupim in podrem Kralju štalo, da bi gor lahk spuval bajto.
Jaz mam. Jugoslav-ijo razdruži, čakam s hišo, da mi JLA ne zruši kar imam.
Jaz sem kar v načrt za bajto se zaljubu, edin k se v njej ni zgubu. Jaz mam.
Kar zdej mam. Po mešalcu, bagru, jahta, pol še ena jahta, kolk sem se smejal.
Ker jaz mam. Jaz se potapljam skupaj s kiti, Bora Bora in Tahiti. Jaz mam.
Vse mam. Vse mi laufa in gre. Projektov pa je še pa še pa še pa še.

Včasih zdi se mi da men se ni nč smešnega zgodilo. Ko ne arbaitam, ko ne delam, mal z družino letoviram.
Se pa spomnim da enkrat ko nisem mel zavarovanja.
Jaz grem ven iz Gardalanda. Pred vhodom me pa zbije je kolesar.

Ker jaz mam. Tako srečo zlo izjemno, zame nič več ni ekstremno. Jaz mam, jaz res mam.
Velko delam, velko služim in s pomembneži se družim. Ker mam.
In jaz mam. 80 zaposlenih. To je 300 lačnih kruha, kruha dam. Ker jaz mam.
Ko mam vsega poln kufr ga zaprem in vržem gor na avion. Ker jaz mam.
Na štirdeset so Mambo Kingsi, mal kasnej pa Brendi kot da je zastonj.
Zares mam. Če ne pridejo z uprave in začnejo delat štale, jaz mam. Jaz vse mam.
Prideva v hotel: Sori Irena. Sori bo spet treba delat. Jaz mam, jaz vse mam.
Kača me ne zapeljuje, skupaj z mano dopustuje, jaz mam. Vse mam.
Potnih stroškov mam milijon. (Irena): Če pa voziš kot da dizel je zastonj.
Jaz mam. Če v Ljubljani je nesreča dva procenta je verjetnost da sem tam. Jaz mam.
Jaz bi vozu, ne stal, se dejte skidat, skidite domov.

Enkrat kača, drugič strela, Irena ni najbolj vesela, ko me vozi do zdravnika, on me skos v roko špika.
Krčne žile, žolč, kolena, srce mi ne najbolje dela
hrbtenica, jetra, igla, no pa koga zdej to briga. Jaz mam.

In jaz mam sto avtomobilov, vedno isto: vsazga stisnem tja čez tristo.
Jaz mam in jaz mam. Potovanja, jahte, hrana, Potovanja, jahte, hrana, jaz mam.
Zaslužu sem za tri Irene, zdej pa sam še tisto pravo še imam. Je ne dam.
Niti FURSu niti vam, ne Svetmu Petru ne ko pride tisti dan. Jaz mam.
Jaz res mam. Je pa treba skoz arbaitat in je treba ves cajt ahtat. Jaz mam. Jaz res mam.
Moja vrednota je denar, z njim lahk kupim zdravje, ostalo že imam. Vse mam.
Zavedam se da vsi smo isti, moja kri se stalno čisti. Jaz vse mam.
In da ne zbolim mi skos šopajo not imunoglobulin.

Je Mariborski tehnik krepnu nism plačal vseh prispevkov.
Sodniška vzvišena me krava je v Zapor na Dob poslaua.
Pošlje me v najlepša leta, Sem brezskrben. Boljše zgledam.
Kuham, likam, drgnem, pucam, možgani: off - jih tle ne nucam.
Zanima me kak sta tamala, bosta že, sej bosta znala.
Iz zapora me pričaka dvojna me družina mlada.
Jaka, Anika in Tara. Čez štiri tedne pol pa pride še Jan!

Jaz res mam. Rad slovensko mam naravo, malo manj pa to državo. Jaz mam. Ja zdej mam.
Zdej mam bivališče državljanstvo nemško, moj nov avto vozi petsto. Jaz mam. Vse mam.
Vstopil v vsako sem državo k je lepa pa ma hrano. Jaz mam, vse mam.
Ko sem hotel na kitajsko 2-19 se začel je lock down. In jaz mam.
Oseminpetdeset prjatlov, to je petdeset plus davek, jaz imam. Jaz vse mam.
60 mam let in 4 vnuke, ženo, hišo – in-
Jaz mam plan: Restaurant. V spod v hiši bom naredu. Kuhu jedu stregu knedlne bom sam.

Dva tisoč trideset tri, spet ga bomo pili na moje vse dni.

Besedilo: Luka Ivartnik