Скачать или смотреть RUP 12 Communicates with Yaesu Ft 710 (4km distance)

Radio RUP-12 je bil družina nizkopasovnih VHF sprejemnikov (30-70 MHz), razvitih v nekdanji Jugoslaviji v poznih šestdesetih letih in izdelanih v tovarni Rudi Čajavec v Banja Luki (Bosna in Hercegovina). Namenjen je bil komunikaciji med pehotnimi četami in bataljoni Jugoslovanske narodne armade (JNA). RUP-12 je znan tudi kot UGAR-1. V poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je RUP-12 nasledil RU-2, ki je imel enake krmilne elemente, a posodobljeno notranjost.

Ključne značilnosti postaje RUP-12:
Frekvenčni razpon:
Postaja deluje na VHF območju ( 30–70MHz). Nastavljanje frekvence poteka ročno s tremi rotacijskimi gumbi, označenimi z A, B in C, ki služijo za grobo in fino nastavitev.

Vrste anten:

Žična antena: Na levi strani je priključek za žično anteno (običajno za uporabo pri fiksnih postavitvah).
Stojna antena (teleskopska): Na sliki je zložljiva teleskopska antena, ki se pritrdi na zgornji konektor za hitro uporabo v terenskih razmerah.
Napajanje:
Postaja je opremljena z akumulatorjem, ki omogoča avtonomno delovanje v terenu. Indikator napolnjenosti akumulatorja je vidno označen z napisom AKUMULATOR.

Kontrolni gumbi:

PODES ISKL/UKLJ: Glavni gumb za vklop/izklop in nastavitev jakosti.
PRIGUŠ SUMA/RETR: Gumb za nastavitev občutljivosti sprejemnika.
JAČINA: Kontrola jakosti zvoka (glasnosti).
SVETLO: Stikalo za osvetlitev.
Telefon/mikrofon:
Priključen je zunanji ročni mikrofon/slušalka (MK-1), ki omogoča tako oddajanje kot sprejemanje.

Vojaška zasnova:
Postaja je robustna, izdelana iz kovine in zaščitena z vojaškim maskirnim materialom, kar omogoča odpornost na udarce in vremenske razmere.

Uporaba:
RUP-12 je bil primarno namenjen za komunikacijo med enotami na bojišču. Zaradi enostavne uporabe in zanesljivosti je bila ena izmed najbolj razširjenih prenosnih postaj v JLA. Uporabljala se je za glasovno komunikacijo, včasih pa tudi za pošiljanje preprostih podatkovnih signalov.


The RUP-12 radio was a family of low-band VHF transceivers (30-70 MHz), developed in the former Yugoslavia in the late 1960s and built by the Rudi Čajavec factory in Banja Luka (Bosnia and Herzegovina). It was intended for communication between infantry companies and battalions of the Yugoslav National Army (JNA). The RUP-12 is also known as UGAR-1. In the late 1970s, the RUP-12 was succeeded by the RU-2, which had identical controls but a modernised interior.