Vlado Kreslin - Tista zakartana ura

Vlado Kreslin - Tista zakartana ura
(V.Kreslin)
CD Kaj naj ti prinesem, draga ( Založba Kreslin, 2019)
Naročila / Orders : https://www.kreslin.com/pm/katalog/ka...
www.kreslin.com



Vlado Kreslin, petje, ak.kitara, orglice, Matej Sušnik - kitara, petje, Mileta Grujić - klavir, petje, Anton Tonč Feinig - hammond, petje, Iztok Cergol - harmonika, petje, Domen Gracej - trobenta, Luka Jerončič - bas, Gašper Peršl - bobni, Luka Ovsec - tolkala
Posnel Danilo Ženko

Direktor fotografije: Gašper Lokošek
Asistenta kamere: Gašper Škorja, Sergij Teraž
Luč: Blaž Sluga, Alen Fuks, David Drenški
Animacija: Tilen Sajovic
Montaža: David Drenški in Vid Palčnik
Maska: Patricia Ramšak
Fotografinja: Ana Črešnar
Igralci: Luka Žerjav, Živko Beškovnik, Bojan Guček, Danijel Berden, Miran Seničar, Rado Marot, Teja Arlič, Lea Peklar, Kristjan Šuligoj, Anže Urleb
Režija: Vid Palčnik

Videospot je nastajal kot projektna naloga.
Avtorja se za nesebično pomoč in razumevanje zahvaljujeva Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Celje in mentorju, profesorju Alenu Pavšarju, produkciji NoVisuals, Kozjanski domačiji, Kulturnemu domu Šmarje pri Jelšah, Timoteju Klincu, Alenki Milenković, dr. Marku Štepcu, Olgi Gračner, Petri Jovan, Juretu Jordanu Kozjaku, Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje in družinama Lokošek ter Palčnik.
Posebna zahvala pa gre predvsem Milanu Kreslinu, lastniku "tiste zakartane ure" in Vladu, avtorju skladbe, za pripravljenost, sodelovanje in podporo mladim ustvarjalcem!
Foto: Miro Majcen

Fotografije, uporabljene v videospotu, so last Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Fundacije Pot miru in Kobariškega muzeja.


Tista zakartana ura

Oče je stopil do urarja,
da mu za eno popoldne ustavi čas,
da s spomina obrišeta prah in
pokomentirata rojstno vas.
Stari urar pa odprl je predal in pokazal na dno,
tam je tiktakalo lesketajoče, okroglo srebro.

Ko se tvoj oče je vrnil od Soče,
ena tistih noči je bila,
kot zadnjo devizo jo vrgel na mizo,
ko mu karta ni šla.
Potem pa jo nekdo prinesel je k meni
in pozabil na njo,
ene par let po veliki, prvi vojni je b'lo.

Padajo, padajo karte po mizi,
mladi fantje na Soči, Nadiži,
padajo, padajo srca in križi,
mladi fantje na soči, Nadiži!

Artiglieria di campagna - se v srebru blešči,
zgodbo mi pravi o očetnjavi
in gizdavo molči.
V kaverni dobljena, v krčmi izgubljena
ura ne govori,
komu že bije, komu še teče in komu zvoni.

Padajo, padajo srca in križi,
mladi fantje na Soči, Nadiži,
padajo, padajo srca in križi,
mladi fantje na Soči, Nadiži!