Скачать или смотреть Kriška gora (1471 m) in Tolsti vrh (1715 m)

0:10 Tržič
1:25 Velika Mizica
2:07 Razgledna točka
3:49 Kriška gora
4:37 Koča na Kriški gori
6:22 Vrata
7:26 Greben proti Tolstemu vrhu
10:10 Tolsti vrh
11:42 Spust s Tolstega vrha
______________________________________________________________________________________
Kriška gora (1471 m)

Kriška gora (staro ime Gojška planina, po kraju Gozd ( v lokalnem narečju izgovori kot Gojzd), Tržičanom znana tudi kot Kokovnica) je dobrih 5 kilometrov dolg greben, ki se razprostira vzhodno od Tržiča, zahodno od Storžiča, južno od Košute in severno od Golnika ter Udin boršta. Ime je gora dobila po vasi Križe, ki leži tik ob njenem vznožju. Na 1471 m stoji Koča na Kriški gori, do katere iz vasi Gozd poteka tovorna žičnica. Najvišji vrh grebena je Tolsti vrh (1715 m). Včasih zahodnega dela grebena ni preraščal gozd, saj so senožeti redno kosili in pokošeno travo namenili za krmo konjev v kriški vojašnici.

Koča na Kriški gori (1471 m)

Koča stoji vrh prisojne Mežnarjeve senožeti na zahodnem delu podolgovatega slemena Kriške gore. PD Križe jo je začelo graditi leta 1950; leta 1951 je bila že zasilno odprta. Popolnoma dograjeno kočo so slovesno odprli 28. junija 1953. Leta 1963 so dozidali prizidek z jedilnico in skupnim ležiščem. Leta 1975 so iz vasice Gozd zgradili tovorno žičnico. Leta 1981 so kočo povečali in obnovili. Ker je postala pretesna in tudi ni več ustrezala sodobnejšim zahtevam obiskovalcev, se je PD Križe odločilo, da jo poveča in obnovi. Leta 1991 so podrli staro kočo in pozidali novo ter dokončali pritlične prostore.

Razgledi:

S terase pred kočo je lep razgled proti vzhodu, jugu in zahodu, z bližnjega slemena nad kočo pa tudi proti severu. Na vzhodni strani so pred nami travnata prisojna pobočja in sleme Kriške gore, ki se zaključuje s Tolstim vrhom, za njim se dviga Storžič, desno od njega pa vidimo del Krvavca; na jugu je širok razgled na Ljubljansko kotlino ter spodnji del gorenjske ravnine s Kranjem in na hribovje, ki ju obkroža od zahodnega dela Posavskega hribovja prek Krima in Polhograjskega hribovja do Škofjeloškega pogorja ter na obzorju do Snežnika, Javornikov in Trnovskega gozda; na zahodu se dvigata gozdnati Jelovica in Pokljuka, zadaj pa vidimo Julijce s Triglavom in v tej smeri tudi Blejsko jezero, pred njim pa gornji del gorenjske ravnine z Radovljico; pogled proti zahodu se ustavi na bližnji Dobrči ter severno od nje na Stolu in Begunjščici; na severu vidimo Lomsko dolino od Tržiča do Storžiča in mogočen masiv Košute z vsemi vrhovi od Velikega vrha do Košutnikovega turna.

Vrata (1591 m)

Vrata so manj znan vrh v grebenu Kriške gore, ki se nahajajo med Kočo na Kriški gori in Tolstim vrhom. Z vrha, ki se prepadno spušča proti severu, se nam odpre lep razgled na Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe, Gorenjsko in Julijske Alpe.

Tolsti vrh (1715 m)

Tolsti vrh ali Zaloška gora, kot ji pravijo v krajih na južni strani po vasi Zalog ob vznožju, je najvišji vrh Kriške gore, podolgovate slemenaste gore med Tržiško Bistrico na zahodu, dolino Lomščice na severu in gorenjsko ravnino med Trstenikom in Križami na jugu. Kriški gori pravijo v vaseh na severni strani gore tudi Kokovnica (v nekaterih listinah Kukovnica) po besedah kok ali kuk, kar pomeni kamniti rog, ki se dviga iz travnatega pobočja. Severna stran je gozdnata, ponekod do vršnega slemena, ki je precej skalnato in zarezano z grapami. Tudi južna pobočja v glavnem pokriva gozd, le zgornja strma pobočja so travnata. Travne površine so bogate z gorsko floro. Približno na sredi južnega pobočja je obsežna terasa z vasico Gozd, njivami in travniki ter planinskim zavetiščem. S Tolstega vrha in slemena Kriške gore je zelo lep razgled na gorenjsko ravnino s Kranjem, Golnikom, Radovljico in drugimi kraji, dolino Lomščice, Košuto, Julijce in druga gorstva, najlepši pa je pogled na bližnji Storžič.