Popotovanje po Arte Utile je večletni projekt, zasnovan kot niz raziskovalnih rezidenc vabljenih umetnikov. Projekt izvaja nevladna organizacija v javnem interesu raum AU v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti in Ministrstvom za kulturo RS.
Razstavno obdobje: 23. maj – 26. julij 2024
Tekom raziskovanja arhiva Pina Poggija in njegove Arte Utile je umetnik Tomaž Furlan v Galeriji raum AU realiziral razstavo »Avantgarda je empatija«, v sklopu katere je razstavljal tri dela: »Lubenica«, »I Made This So You Can Walk Over Me And Know It« in »Wear XX«.
Tomaž Furlan raziskuje odnos med človekom in strojem, med posameznikom in družbo. Rezultat absurdnih dejanj, podprtih z mehanskimi in elektronskimi vzvodi, je nekakšna himera; aparat, ki izvaja delovni proces, ki se ponavlja v neskončnost in je sam sebi namen. Na ta način se skulptura/aparat vzpostavi kot poetična metafora vsakdanjega proizvodnega procesa.
Skulpture iz serije »Wear« se od običajnih strojev ločijo po tem, da so izdelane v enem primerku in da je to, kar lahko z njimi počnemo, povsem nepotrebno. V tej točki se spremenijo v umetniška dela, saj gledalec ali uporabnik kmalu ugotovi, da je delo, ki ga opravlja bolj podobno plesu kot koristnemu delu – kar je v nasprotju z delom v današnji storilnostno naravnani družbi, ki daje vtis, da je vsak delovni proces dobro premišljen in nadvse pomemben. Furlanovi aparati razgalijo navidezno potrebo po delu kot absurdno in odpirajo vprašanja o smiselnosti našega vsakdanjega početja.
Absurdnost početja, ki ga omogočajo te naprave je lahko daljni odmev grškega mita o Sizifu, ki ga je Zevs kaznoval tako, da mora skalo potiskati na hrib, ta pa se mu vsakič znova skotali nazaj. Kljub tej hudi kazni je Sizif, kot je ugotovil Albert Camus, srečen. Nadalje lahko v tem delu prepoznamo neposredno povezavo z delom Pina Poggija, katerega ustvarjanje v poznem obdobju je prežeto z raziskavami grške mitologije, vendar je Pino Poggi za upodobitev svojih raziskav uporabil drug umetniški medij – environment.
Naslednje delo na razstavi »I Made This So You Can Walk Over Me And Know It« je nadaljevanje serije »Wear« ne zgolj v formalnem smislu, temveč vsebinskem, predvsem zaradi interaktivnosti, ki jo omogoča. Delo sestavljajo betonske plošče, v katere je vrisana umetnikova silhueta. Betonske plošče so položene po tleh in gledalec je prisiljen hoditi po njih - v prenesenem pomenu po umetniku. Tudi v tem delu lahko iščemo neposredne povezave z delom Pina Poggija, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izdelal celo vrsto avtoportretov, predvsem v obliki umetniških knjig. Ti njegovi avtoportreti so prav tako zgolj simbolični, torej, ne kot sodobni selfiji. Pri tem gre za preizpraševanje umetnikove vloge v družbi in na osebnem nivoju za spraševanje o koristnosti lastnega početja.
Delo »Lubenica« je tudi zaradi postavitve na fasado neposreden politični komentar. Lubenica se je namreč v zadnjih letih uveljavila kot palestinski državni simbol, simbol palestinskega upora in boja za samostojnost. Delo »Lubenica« je tako eksplicitno politično. V tem segmentu se navezuje na nekatera dela Pina Poggija iz serije AU proces, v kateri je Poggi analiziral aktualno politično dogajanje. »Lubenica« je izdelana v tehniki fasadne štukature, značilne za vsa evropska mesta, kjer so fasade hiš okrašene s podobnimi vzorci. V tem pogledu lahko vidimo Furlanovo kritiko evropske vpletenosti v dogajanje v Gazi.
Tekom interaktivne deinstalacije razstave pa je umetnik Tomaž Furlan realiziral tudi dotična Navodila za nevidne delavce. Vabljeni k ogledu.
Информация по комментариям в разработке