Andrej Šifrer - Poglej ga novo jutro (Official Video)

V 'dobrih starih časih' je bil konec leta norišnica. Eni so ugibali s kakšnimi darili bodo zasuli svoje bližnje, druge to nič ne "boli", tretji pa se zanašajo na tiste, ki to bolj znajo. Če pa si vroča roba, ki se te vsi želijo na več koncih istočasno, je to pekel, ki te občasno odpelje v nebesa in zjutraj spet postavi v hotelsko sobo, v nekem mestu, ki mu ne veš imena.
Obdobij kot sem jih opisal, ne doživiš veliko v glasbenem življenju in v mojem primeru spadajo v začetek osemdesetih in devetdesetih let. Ker bi rad ustregel vsem, se mi je včasih zgodilo, da sem bil jaz tisti, ki je potegnil krajši konec. Kasneje se je to dogajalo le v manjših časovno/glasbenih zamaških, katere sem prepoznal in primerno stvari pripeljal do uspešnega konca. Ko pa si mladenič, poln vprašanj brez odgovorov, katerega nihče ni pripravil na 'norijo' razuzdanega zvezdništva in se zbudiš tretjič ali četrtič v istem tednu v drugi sobi, si zmeden.

…V enem ušesu mi zveni sinočnji hrup, na drugega sem čisto gluh.' Novembrske in decembrske zabave se niso končale z odrskim nastopom, ampak sem s kitaro za mizo '…popival in prepeval' do jutranjih ur. Noči so mi sesale moči, sobe so bile vedno bolj razmetane in pogled v ogledalo je ponujal vse slabšo sliko. Osrečeval sem ljudi, sam pa sem se vedno bolj spraševal o smislu takega početja. Nekajkrat mi je glas povsem odpovedal, saj za tako trpinčenje glasilk ni bil ustvarjen. Predvsem pa srečuješ na kupe ljudi, ki vedo česa bi se jaz moral lotiti in kako, ki ti prisegajo prijateljstvo in zvestobo za vedno. Nikogar od teh ni več v mojem življenju, morda bi jih niti spoznal ne več.
'…Srečal sem nekoga, ki mi je nudil svojo pot v raj, a jaz vsak dan po isti poti vozim od nebes do pekla in nazaj.'
Del pesmi, ki hrepeni po ženski do katere ne moreš, '…ker ti drugje živiš, drugje želje gasiš' še bolj poglobi občutek osamljenosti. Zvečer množice pojejo tvoje pesmi na pamet in gledajo najbolj zadovoljnega 'zlagalca' stihov v tem hipu, ta pa ugotavlja, da je 'moj svet drugačen, bolj žejen kot lačen in ni tvojega vreden'.
Stal sem na mestu, ki so si ga mnogi želeli, jaz pa sem ga hotel čim prej zapustiti. Tak je bil davek, ki ga le redki plačujejo.
V novembru in decembru na začetku 80-desetih sem imel med dvajset in trideset nastopov na mesec. Zadnji album tega desetletja 'Nove pravljice' sem posnel 1983 leta in se odrekel snemanju v naslednjih sedmih letih.
Čakal sem, da se dohitim in sem dočakal. 1990 sem v Nashvilleu posnel album 'Hiti počasi' in pesem 'Poglej ga novo jutro…' je bila najbolj dodelana na plošči in jo tudi otvarja. Opisuje krhkost priljubljenosti in stranske učnike tako zaželene 'slave'.
Izid nove plošče, ki je poleg omenjene s seboj nosila tudi 'Šum na srcu', 'Uspavanko za Evo', 'Umrla je država', 'Umazance' in še pol ducata drugih, je zaznamoval začetek nove 'norije'. Bil sem deset let starejši, za seboj sem imel izkušnjo opisano v pesmi 'Poglej ga novo jutro' in svojo prepoznavnost imel večinoma pod nadzorom. V tem, da so si me ljudje želeli in me vabili na nastope po celi Sloveniji, nisem videl nič slabega ali zloveščega, pač pa le poklon mojemu ustvarjanju. To je bil čas, ko sem se naučil eno od najpomembnejših lekcij v življenju: ZNATI REČI – NE! V dobrih dveh letih sem obiskal čez dvesto (200!) osnovnih šol in nešteto Zadružnih in Kulturnih domov. Bilo je naporno, a ker sem imel za družabnika prijatelja Zdravca (ozvočenje), je bil 'drugi val' bistveno slajši in prijetnejši od prvega. Stara država je razpadla, rodila se je Republika Slovenija, stopil sem v peto dekado življenja in 'Hiti počasi' je postala zadnja plošča/kaseta domačega izvajalca, ki se je prodala v več kot 100.000 primerkih!
'Poglej ga novo jutro' pa je ostala kot spomenik '…žetve zgodnjega časa, bogatega klasa' z vsemi njenimi posledicami. Amen.


POGLEJ GA, NOVO JUTRO
(Andrej Šifrer/Andrej Šifrer)

Poglej ga, novo jutro, jaz pa še vedno gnezdim sredi rjuh,
v enem ušesu mi zveni sinočnji hrup, na drugega sem čisto gluh.
Prepeval in popival sem tja do ur, da se je delal dan.
Noči sesajo mi moči in vsaka noč po polnoči je brat neznan.
Slika v ogledalu ni več podobna temu, kar sem bil.
Zobe umijem in obraz, da navsezgodaj hladen pir bom vase zlil.
Soba razmetana, kot da bi pravkar vanjo treščil grom.
Poiščem nekaj najbolj čistih cunj, jih zmečem nase in slavim polom.

Ker ti drugje živiš, drugje želje gasiš.
A moj svet je drugačen, bolj žejen kot lačen,
nečeden, obseden, prepreden, razjeden,
ni tvojega vreden – v tem jutru, v tem jutru.

Zato poglej ga, novo jutro! Deževne kaplje so solze neba,
z glavo med dlanmi razmišljam, kaj je dom in kje je človek sploh doma.
Srečal sem nekoga, ki mi je nudil svojo pot v raj,
a jaz vsak dan po isti poti vozim od nebes do pekla in nazaj.

Ker ti drugje živiš…
Poglej ga, novo jutro, jaz pa še vedno gnezdim sredi rjuh.