"Učenje je pri nas prilagojeno vsakemu posebej in je le malokdaj podobno običajni šoli. Izhajamo iz osnovnih potreb posameznika, zahtev okolja in gradimo samo na neposrednih, življenjskih izkušnjah. Ne zastavljamo nedosegljivih ciljev - mnogokrat pa smo nad uspehi prijetno presenečeni. Predvsem pa jih tudi pri učenju sprejemamo take, kot so." (povzeto s predstavitvene spletne strani)
Kako omogočiti odraslim osebam z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, da uresničujejo pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz dostojanstva človeka? Kako jim pomagati, da dosežejo status odrasle, v kar največji meri neodvisne osebe, ki živi v skladu s svojimi željami in potrebami? V Centru Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu so odgovor našli v samozagovorništvu, ki se je v sedemdesetih letih razvilo na Švedskem, od koder se je razširilo v Ameriko, Anglijo..., dokler niso načel in oblik samozagovorništva spoznali tudi pri nas.
Samozagovorništvo izhaja iz prepričanja, da lahko osebam z motnjo v duševnem razvoju pomagamo pridobiti veščine, ki jim omogočijo polnopravno vključevanje v družbeno življenje. Ti ljudje resda potrebujejo nekaj več časa in pomoči, da razumejo temeljna pravila in oblike učinkovitega delovanja v urbanem okolju, da spoznajo svoje pravice in se jih nauče uveljavljati, vendar se je za to vredno potruditi, saj nima nihče pravice, da bi sprejemal odločitve namesto njih.
Skupina za samozagovorništvo je bila ustanovljena leta 1999. Ima deset članov, ki se sestajajo enkrat na mesec in se tako uče oblikovanja in zastopanja lastnega mnenja, spoštovanja lastnih želja in potreb, kulture dialoga, demokratičnega odločanja in prevzemanja odgovornosti. Izvoljeni predsednik skupine je Robert Uršič. Izobraževanje in usposabljanje članov skupine vodita mentorja, Barbara Hegeduš in Matej Pelicon. V treh letih svojega delovanja je skupina za samozagovorništvo, prva tovrstna v Sloveniji, dosegla zavidljive uspehe. Samopodoba članov skupine se je močno izboljšala. Dinamika v skupini je lahko vsem za zgled, potrudijo se, da tisto, kar sklenejo, tudi uresničijo, in vsakdo je pripravljen prevzeti del nalog.
Skupina za samozagovorništvo je oblika priprave na življenje v bivalnih skupinah zunaj zavoda. Pomembni korak k samostojnosti je zaposlitev. Člani skupine hodijo sami na delo in vsi so zaposleni zunaj zavoda. V prostem času se posvečajo pripravi hrane, skrbijo za konje, sadno drevje in zelišča.
Teme srečanj skupine za samozagovorništvo izbirajo člani sami. Sprva so potrebovali več pomoči svetovalcev, zdaj pa znajo že sami poslušati drug drugega in poiskati rešitev, kadar pride do nasprotij. Temu so se morala prilagoditi tudi nekatera pravila življenja v Domu, ki čedalje bolj upoštevajo osebno nedotakljivost in svobodo odločanja. Pozitivne izkušnje so spodbudile nastajanje novih skupin za samozagovorništvo, tako da jih zdaj deluje že 8, oziroma najmanj ena v vsakem domu. Svoje delo so člani skupine predstavili strokovnjakom in gostom iz tujine na kongresu socialnih pedagogov leta 2000 v Škofji Loki, za udeležence usposabljanja za vodenje samozagovorniških skupin pa so (istega leta) pripravili delavnico, ki je potekala pod vodstvom mentorjev.
Информация по комментариям в разработке