Spoštovana Slovenka, cenjeni Slovenec!
Obdobje dopustov... obdobje pregrete pločevine na vsakem koraku, da le zapustiš svoje dvorišče in se zapelješ po ulici... obdobje kaosa (skoraj vojne!)
Nisem pristaš potovanj po celem svetu, zato sem še bolj "poseben" v svojih manirah tega sveta. Obiskujem le kraje, v katere sem povabljen kaj narediti oz. priskočiti na pomoč s kako dejavnostjo ali delom, ki ga znam opraviti!
Večina se mi ob tem smeje in iz dneva v dan kaže velike "trofeje" svojih potovanj po različnih mednarodnih družbenih omrežjih ! JIH NIMAM, ZATO NE VIDIM ! Pa me karajo: "moraš to imeti, drugače ne obstajaš"... Malo morgen - jim pravim... Sem vesel, da lahko svoje minulo delo pokažem na tem omrežju You Tuba v upanju, da kdo od zanamcev lahko vidi, KAJ VSE smo uspeli narediti v času, ko ni bilo praktično NIČ od tega, kar je njim dano v uporabo ! Rad pa na svoj kanal dam tudi kaj od mojih prijateljic in prijateljev in s tem obogatim vse minulo delo. Tokrat vama posredujem tole prijateljevo POTOVANJE POP DEŽELI INKOV ! Pa srečno ! D. Krt
"Pravljična" dežela Inkov
Slikovita pokrajina Andov, najbolj suha puščava sveta in vlažni deževni gozdovi predstavljajo le delček tega južnoameriškega mozaika. Obiščimo zlato inkovsko prestolnico Cuzco, splezajmo na mistični Machu Picchu, namočimo noge v jezero Titikaka ter spoznajmo prikupen svet lam in alpak. Ta gorata država, kjer so v preteklosti živeli Inki in še danes živijo njihovi potomci, skriva poleg naravnih znamenitosti in lepot zanimivi način pridelave piva “čiča” (nekoč so starke žvečile koruzo in nato slino izpljuvale v posode, kjer je vsebina zavrela), ter še in še. Zares zanimiva in mamljiva država, katere edina slabost je, da je tako daleč stran od nas, a je vredna ogleda.
Kaj vse lahko (med drugim) vidimo:
jezero Titikaka – najvišje ležeče plovno jezero na svetu na 3.812 m n.v.
nenavadne linije Nazca – serija geometrijskih oblik, kilometri črt in velikih risb živalskih figur, zgrajenih na puščavskih tleh
otočje Ballestas – velja za perujski Galapagosa
Sveta dolina – osrčje Inkovskega kraljestva
Arequipa – belo mesto
kanjon Colca – dvakrat globlji kanjon od velikega kanjona v ZDA, je dom največje ptice na svetu – andskega kondorja
plavajoči otoki Uros – ena največjih znamenitosti na jezeru Titikaka, zgrajeni iz trstike
Cusco – tipično perujsko mesto, mesto potomcev Indijancev
Lima – tako moderna kot kolonialna prestolnica
Med letoma 1438 in 1458 so si pod svojim vladarjem Inkom Pachacutecom zagotovili oblast nad skoraj 1000 kilometrov dolgim delom Perujskega višavja. V šestdesetih letih 15. stoletja si je Pachacutecov sin Tupac podvrgel Chimuje, ki so do takrat bili najmočnejše pleme obalnega področja. Na začetku 16. stoletja je tako inkovski imperij segal od Ekvadorja na severu do Čila na jugu in je po dolžini segal več kot 3000 kilometrov daleč. Medtem ko so Azteki od podjarmljenih plemen zahtevali samo dajatve, so Inki svojo državo združili v zaključeno upravno enoto. Pomen lastne kulture so povečevali z namernim uničenjem kakršnih koli dokazov o dosežkih svojih predhodnih kultur in poniževanjem svojih sovražnikov kot barbarov, sovražnih kulturi. Deželo so razdelili v province, za vsako od njih pa so imenovali guvernerja, ki je bil odgovoren osrednji vladi v Cuzcu. Vlada je nadzorovala vsa področja življenja svojih podložnikov, od njih pa je zahtevala dajatve v delu na državnih in tempeljskih posestvih, v vojski, v rudnikih srebra ali pri gradnji cest. Nič ni ušlo pozornosti vlade, določala je vse podrobnosti vsakdanjega življenja, tako da nihče ni mogel spremeniti kraja bivanja ali poklica, za katerega je bil rojen. Zanimiv je tudi podatek, da so visoki dostojanstveniki podložnim plemen sprva ohranili pomembne upravne funkcije, svoje sinove pa so morali poslati v Cuzco, kjer so se izobraževali in poučevali v slogu Inkov ter jim služili tudi kot talci. Na ta način so Inki zagotovljali notranji mir in pri tem poudarjali vse prednosti, ki jih prinašajo poraženim. Toda država je v zameno dajala tudi določene storitve in socialne dobrine kot npr. obširen namakalni sistem, s katerim so postali sušni predeli plodnejši. Uvedli so tudi zanimiv sistem delovnega časa. Tako je bila ena tretjina delovnega časa podložnikov namenjena inkovskemu vladarju, druga tretjina starim, bolnikom, vdovam, sirotam in drugim nemočnim, zadnjo tretjino pa je posameznik lahko uporabljal za vzdrževanje družine.
Информация по комментариям в разработке