V Mestnem kinu Domžale so v soboto, 21. 2. 2026 premierno zavrteli film EXODUS 1945 - NAŠA KRI, ki so ga v Studiu Siposh posneli v vsega desetih dni. Film je posnet po resničnem dogodku, kjer se prepletajo zgodbe, ki nas lahko navdihujejo, učijo, opominjajo in gradijo. Film Exodus 1945: Naša kri temelji na resnični zgodbi sanitetnega vlaka, ki je 7. maja 1945 odrinil iz Ljubljane proti avstrijski Koroški in je bil namenjen prevozu ranjencev, bolnikov, vojakov in civilistov. Med potniki na vlaku sta bila tudi zdravnika, glavna lika filma, dr. Valentin Meršol z družino in dr. Janez Janež, ki sta v kaotičnih zadnjih dneh vojne opravljala svojo zdravniško dolžnost. V filmu poleg dr. Valentina Meršola in dr. Janeza Janeža spoznamo še nekaj resničnih zgodovinskih oseb: Kristo in Jelko Mrak, ki sta se kot prostovoljki Rdečega križa pridružili sanitetnemu osebju pri oskrbi ranjencev, duhovnika Janeza Jenka ter očeta in sina Andreja in Filipa Lovšeta, domobranska vojaka.
Pogovora po premieri filma so se odzvali režiser in scenarist filma Vid Planinc, igralka Alenka Tetičkovič, Tim Žibrat, ki je naredil glasbo za film, njegova žena Karin Žibrat solovokal, ki je zapela v filmu pesem Nebo žari, ter Ajda Kričaj, zborovodkinja Mladinskega zbora župnije Domžale, saj je vokale v filmu prispeval tudi Mladinski zbor SIJ iz Domžale. Pogovor je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Tako so gledalci, mimogrede, dvorana je bila razprodana, iz prve roke slišali, kako je potekala izdelava scenarija, režiser in producent je namreč prebral veliko knjig na to temo, ki so jih napisali preživeli tega konvoja sanitetnega vlaka in so srečno prišli na Avstrijsko Koroško, kakor tudi trpljenje in umori ranjencev, ki so jih povzročili partizani, ko so vlak zajeli na Jesenicah. Tudi Alenka Tetičkovič, ki je igrala ženo dr. Valentina Meršola, je dejala, da jo je scenarij in tudi vloga zelo pretresla, in kaj takšnega, kar se je dogajalo takoj po vojni, naj bo opomin vsem nam. Nekaj besed sta o glasbi, ki sta jo zrežirala za ta film, povedala Tim Žibrat, ki je naredil glasbo za film in njegova žena Karin Žibrat solovokal, ki je zapela v filmu pesem Nebo žari, na besedilo Silvina Bardenka, uglasbil pa jo je Alojzij Mihelčič. Karin Žibrat je napisala tudi besedilo za pesem »Tu smo v temi«, uglasbili pa so jo njen mož Tim Žibrat, Karin Žibrat in Leon Firšt. Pesem pa je izvedla v filmu Karin Žibrat.
V začetku maja 1945 je preko Karavank na Koroško pribežalo okoli sedemnajst tisoč Slovencev, ki so si na Vetrinjskem polju postavili zasilno taborišče. Dr. Valentin Meršol, je prevzel vodenje taborišča, dr. Janez Janež pa je nudil zdravniško oskrbo. Oba sta tudi glavna lika filma, ki je bil posnet v Studiu Sipoš v samo desetih dneh. Okoli pet tisoč civilistov svoje preživetje dolguje njunemu posredovanju. Andrej Lovše je iz taborišča v Avstriji z družino emigriral v Argentino in tam ostal do smrti leta 1993, Sina Filipa Lovšeta in duhovnika Janeza Jenka so skupaj z ostalimi zajetimi ranjenci partizani v začetku junija 1945 umorili. Trupla so odvrgli v Brezarjevo brezno pri Podutiku. Krista in Jelka Mrak, ki sta pomagali ranjencem kot ekipa prve pomoči, sta bili na podlagi izmišljenih obtožb obsojeni na 12 let prisilnega dela. Po šestih letih so ju izpustili in uspelo jima je priti k staršema v Avstrijo. Leta 1996 pa so njuni obsodbi uradno razveljavili.
Tako je Studio Siposh začel z prvim filmom o več plasteh slovenske zgodovine, ki je bila predolgo potisnjena v senco slovenske zgodovine, čeprav so ključno zaznamovale identiteto in razvoj našega naroda. »Navdihujoče osebe, ki so v težki usodi obdržale dostojanstvo in ubrale kompas, si zaslužijo svoj filmski spomenik. Najbolj pretresljive zgodbe pa še sledijo in z našo pomočjo lahko dobijo mesto na filmskem platnu. Obiščite spletno stran Studia Sipoš in skupaj podprite nadaljevanje filmov o Exodusu 1945. Za vsak vaš dar iskrena hvala,« je dejal na koncu filma David Sipoš, producent in direktor Studia Siposh.
Kot je dejal režiser in producent Vid Planinc, imajo v mislih posneti tudi nekaj delov filma o beguncih na Vetrinjskem polju v Avstrijski Koroški, o izdaji Angleške vojske in vrnitvi več kot 17 tisoč slovenskih beguncev v roke partizanov, ki so jih nato pomorili v Teharjah, kočevskih jamah in na več kot 750 moriščih po vsej Sloveniji. Tudi odziv gledalcev je bil dober, saj so vsi priznavali izreden pogum, da je Studi Siposh lotil tudi te problematike po 80-ih letih od konca druge svetovne vojne, od tega 36 let od osamosvojitve, pa je to komaj sedaj začelo prihajati ven, kakšne grozote in usode slovenskih in tudi drugih vojakov in civilistov z otroci so se dogajali po koncu vojne.
Информация по комментариям в разработке