Čompe - Potepuh

o,rad položil glavo bi na prsi tvoje
in utonil bi v ljubezni tihe mir
o,rad s teboj delil bi dneve svoje
dokler življenje se ne nagne na večer
a kličejo me spet daljave širne
potrkal veter z njih na okno je nocoj
vem,da obup je tam,da ure so nemirne
da kakor s prahom čas igral se bo z menoj
a če ostanem,me čez leta
bo ločil s tabo isti čas
ko v tebi več ne bo ljubezni cvetja
ko zorala starost tvoj obraz
o.raje grem s podobo drago v duši
na težko pot nemira,razprtij
kot čakam,da čas razruši
obraz najlepših iluzij
življenje vse iskal sem le dobrote,
popotnik reven,lačen in ubog,
življenje vse iskal sem le toplote,
poljubljal zanjoprste mrzlih rok
nikjer se ni utešila duša žejna
iz tvojihrok je prvič pila slast,opoj,
in razprostrla se pred tabo je brezmejna
v lepoti svoji,da strmela si z menoj
a čuj,spet veter okna stresa
in kliče me na negotovo pot
adijo tiha soba,gozdi,vresja
kjer bil sem hlapec tvoj in tvoj gospod
ti spiš,naj ti bo sladko tvoje spanje
jaz nisem zate,jaz sem potepuh
le cesta daje potepuhu sanje
pa naj mu bo tisočkrat grenek kruh...