Скачать или смотреть 3. Kolesarjenje po Apeninskem polotoku / BELARIA - URBINO

Bellaria – Urbino (86 km, 1.420 v.m.)

Prva polovica etape je ravninska (120 v.m.), druga pa gorsko razgibana (1.300 v.m.) z najvišjim vrhom pri 623 metrih nad morjem.

Petnajst kilometrov kolesarimo ob morju in se v Riminiju (149.000 preb., 6 m n.m.), mestu, ki so ga ustanovili že Etruščani. Mesto kulture in čudovitih plaž (komur je všeč mivka), poznan pa tudi po številnih diskotekah.

Kolesarimo 25 kilometrov ob reki Marecchio, nato pa za krajem Verucchio zavijemo v klanec proti štiristo metrov višjemu San Marinu. Kolesa smo zvezali na Trgu Campo della Fera (Sejemski trg) in se v mesto zapeljali z vzpenjačo. Pri vzpenjači na vrhu si ogledamo Tri stolpe, baziliko sv. Mavricija, Ljudsko palačo, jamo Balestrieri, Papeško baziliko sv. Frančiška s Svetim samostanom.

Proti Urbinu je kar razgibana trasa, od žepne države kolesarimo bolj na samem in le mimo dveh krajev – Mercatino Conca in Casinina. V Urbinu zaradi zasoljenih cen in težavami s parkiriščem v mestu, spimo v hotelu Residence dei Duchi malo pred mestom (točno dva kilometra od obzidja pri Rimskem trgu, potem pa v klanec!).

Mesto, ki po stanju na dan 31. december 2005 šteje 15.566 prebivalcev, naselijo Umbri že v predrimski dobi, kasneje preide v posest Etruščanov, Keltov in Galcev, pod rimsko oblast pa v III. stol. pr. n. št. Pravi razcvet doživi v XII. stol., ko postane središče vojvodstva Umbrije. Majhno rimsko mesto Urbinum Mataurense (mestece ob reki Mataurus) je v času gotskih vojn v VI. stol. pomembno strateško oporišče, ki ga leta 538 osvojijo Vzhodni Goti z Belizarjem.

Glavna zanimivost v Urbinu je Palazzo Ducale z Gallerio Nazionale delle Marche, z eno najpomembnejših zbirk renesančnih slik na svetu. vredno ogleda pa so še Palazzo Albani (17. stoletje), Palazzo Odasi in Palazzo Passionei, trdnjava Albornoz (La Fortezza), ki jo zgradi papeški legat v 14. stoletju, med leti 1507-1511 pa Della Rovere doda novo serijo obzidja. Zdaj je javni park in Rafaelova hiša in spomenik (1897).