Zvonovi podružnične cerkve Marijinega Oznanjenja v Crngrobu

Mogočna gotska cerkev v Crngrobu stoji na imenitni lokaciji, na jasi tik ob gozdu. Kljub temu, da ni postavljena na visoki legi, se je iz njenega zvonika mogoče ozreti vse od Kranja, Škofje Loke, pa do Ljubljane. Gre za znamenito Marijino Božjo pot, katere najstarejši deli datirajo nazaj vsaj v 13. stoletje. Največ sprememb je cerkev doživela v gotiki, njen razvoj pa se je zaključil tekom 19. stoletja, ko so ji dodali obokano vhodno lopo.
Po besedah nekaterih domačinov naj bi po drugi svetovni vojni, imeli cerkev partizani že podminirano, a je tik pred razstreljenjem eden od njih rekel, da bodo za to cerkev porabili toliko eksploziva, da bi z njim lahko podrli več drugih cerkva okoli. Marijinemu svetišču je bilo takrat prizanešeno, a je nepopravljivo škodo utrpelo kar nekaj cerkva v okolici, med drugim tudi podružnica na Planici.
V letu 2020 so bile popolnoma prenovljene orgle, ki jih je leta 1743 izdelal F. Janeček. Prav tako so istega leta precej posodobili tudi notranjo razsvetljavo.
Zaradi svoje lepote, je bilo na tej lokaciji posnetih kar nekaj filmov, med drugim znan Slovenski film "Cvetje v Jeseni".
Kot se za takšno Božjo pot spodobi, so v zvoniku mogočni zvonovi, ki jim je v celoti prizanesla celo prva svetovna vojna. Po ustnem izročilu, naj bi vaščani šli še zadnjič v zvonik, pozvoniti zvonovom v slovo, ko se je mimo peljal Franc Jožef, kateri je od začudenja vprašal svoje prevoznike, čemu tako zvoni. Ko so mu povedali, da se ljudje poslavljajo od svojih zvonov, je dejal da morajo tukaj ostati.
Tako se je ohranil čudovit komplet štirih Samassovih zvonov. Kot je mogoče razbrati na zvonovih samih, so bili manjši trije vliti leta 1861, od katerih večji prelit iz dveh prejšnjih. Na velikem zvonu o prelitju priča napis:
KADER SIM BIV PERVIZH ISLIT,
SMO PREIELI LVBIGA MYRV DAR; 1763.
O BOG DAI KIR SIM SDEI PRELIT,
DEBI TUT' GA VSHVALA VSSAKA STVAR. 1807*

Tekom video posnetka sta prikazani tudi starejši fotografiji zvonika, preden so zvonove avtomatizirali, medtem se v ozadju predvajajo pritrkovalske melodije, ki so bile iz zvonov izvabljene še z klasičnimi kemblji.
Prvi posnetek zvonov v ozadju pa je selekcija motiva mol dur iz Poljan nad Škofjo Loko.

Če želite preskočiti fotografije, se posnetek začne pri: 10:58

Zvonovi:
1. Vincenc Samassa - 1807 - 159,7cm - H°-5/16
2. Anton Samassa - 1861 - 1115kg - dis'±0/16
3. Anton Samassa - 1861 - 705kg - fis'-3/16
4. Anton Samassa - 1861 - 308kg - h'-2/16
Durov akord z podvojeno oktavo