Kronična napetost in živec Vagus

Fizika – Ko so mišice napete, zmanjšajo dotok krvi, poveča se hipoksija, zmanjša se regeneracija in posledično je prisotna večja utrujenost. Pod takimi pogoji se utesni živčni sistem, kar lahko privede do bolečine ali stalnih napetosti.

Dejstvo – Nenehen stres napenja tkivo in omejuje gibanje, kar vodi v stagnacijo tekočin v telesu in simatične orientacije živca Vagus in utesnitve perifernih živcev. ⠀

Tipi tekočin:⠀
kri, ⠀
limfa, ⠀
tkivna tekočina, ⠀
možgansko-hrbtna tekočina,
voda v intersticiju, ⠀
želodčna kislina, ⠀
slina. ⠀

Ohranjanje sproščenosti omogoča pretok tekočine. Hkrati pa je pomembno ohranjati parasimpatično orientacijo živca Vagus, da lahko sploh vključujemo parametre samozdravljenja in obnove.

Najbolj pomembno je, da vplivamo na možganske živce, katerim je skupno to, da nam pomagajo iskati hrano, žvečiti, goltati, prebavljati in izločati. Možganski živci kontrolirajo sekrecijo encimov in kislin v ustih in želodcu, produkcijo žolča v jetrih in shranjevanje žolča v žolčniku ter produkcijo kot shranjevanje prebavnih encimov v trebušni slinavki. Poleg tega preverjajo in regulirajo gibanje neprebavljene hrane vse iz želodca do prečnega debelega črevesja, kontrolirajo sproščanje ustreznih količin žolča in prebavnih encimov trebušne slinavke ob pravem času v dvanajstnik. To omogoča, da se hrana, ki jo zaužijemo razgradi in prebavi.

Prvotno nam možganski živci omogočajo prehranjevanje, nekateri pa tudi zbirajo informacije iz notranjih organov in tako prepoznajo trenutno stanje v katerem se nahajamo: varni, ogroženi ali celo v smrtni nevarnosti, je prisotno neravnovesje, bolezen, bolečina… Napetost v tkivu je neposredno povezana prav zaradi tega. Naučite se vplivati preko Vagusa na sistemsko razbremenitev. Več pa v predavanju.