Скачать или смотреть GAMSI, RISI - predavanji (prof. dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja; Tilen Hvala, ZGS)

Prof. dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja: RAZISKAVE SEVERNEGA (ALPSKEGA) GAMSA V SLOVENIJI IN EVROPI: VPLIV OKOLJSKIH DEJAVNIKOV IN MEDVRSTNIH ODNOSOV

Predavatelj je predstavil širšo evropsko perspektivo stanja in trendov v populacijah severnega gamsa (Rupicapra rupicapra), s poudarkom na podvrsti alpskega gamsa (R. r. rupicapra). Poudarek je na predstavitvi različnih dejavnikov (npr. okoljske spremembe, medvrstni odnosi), ki vplivajo na vitalnost populacij in na različne trende med visokogorjem in hribovjem, ki jih zaznavamo tudi v Sloveniji. Poleg pregleda nekaterih zanimivih ugotovitev tujih raziskav predavanje temelji na najnovejših ugotovitvah domačih raziskovalcev, ki v zadnjih letih proučujejo gamsa v slovenskem prostoru, vključno z Julijskimi Alpami in območjem Triglavskega narodnega parka. Med drugim je predavatelj predstavil populacijsko dinamiko vrste, genetske značilnosti severnega gamsa v Sloveniji in na Balkanu, zastopanost vrste v prehrani velikih zveri, spreminjanje oz. variabilnost telesnih mas kot kazalnika stanja populacij ter prostorske razlike v moči (velikosti) rogljev gamsov v Sloveniji.

Tilen Hvala, Zavod za gozdove Slovenije: PLENJENJE IN HRANJENJE S PLENOM PRI EVRAZIJSKEM RISU V JULIJSKIH ALPAH

Evrazijski ris spada med vrhovne plenilce, zato lahko posredno in neposredno vpliva na številne medvrstne odnose v ekosistemu. V Sloveniji velja za eno najbolj ogroženih vrst sesalcev, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje. Leta 2021 je v Julijskih Alpah potekala ponovna naselitev risa, kar nam je s pomočjo GPS ovratnic in uporabo avtomatskih kamer omogočilo spremljanje plenjenja in hranjenja s plenom pri risu na doslej neraziskanem območju. Na območju Julijskih Alp smo terensko pregledali več kot 80 mest uplenitev plena in pridobili informacije o strukturi risjega plena in vrstne pestrosti mrhovinarjev, ki so se pojavili na risjem plenu. Analizirali smo topografske značilnosti mest uplenitev plena in ugotavljali, ali prihaja do izbire določenih habitatnih struktur za uspešnejše plenjenje s strani risa. Povprečen čas iskanja plena in hranjenja na plenu s strani risov v Julijskih Alpah smo primerjali z enakimi podatki za rise v slovenskih Dinaridih in ugotavljali, ali prihaja do razlik med območjema. Predstavljena raziskava je prva, ki je celostno analizirala prehranjevanje in plenjenje risa v slovenskih Alpah in je odprla številna nova raziskovalna vprašanja za proučevanje te skrivnostne mačke.