VAJE PROTI STRESU, praktični prikaz razteznih vaj za zmanjšanje napetosti, 18. prispevek

Dejavniki okolja, ki sprožijo reakcijo stresa, imenujemo stresorji (agresivno vedenje, zvok, misli, visoko intenzivna vadba..). Več stresorjev, kot občutimo oziroma doživljamo, močnejši je občutek stresa. Vsi ti dejavniki izboljšujejo sposobnost odzivanja na nevarno ali zahtevno situacijo. Zato je stres do neke mere pozitiven, saj aktivira mehanizem prilagoditve, učenja, krepitve in rasti. Problem nastane, ko smo izpostavljeni neprestanemu stresu in telo nima časa za prilagoditev in regeneracijo. Prekomeren stres je za nas škodljiv, saj lahko povezan z nastankom srčno-žilnih bolezni, nespečnosti, motnjami hranjenja, kroničnimi bolečinami.

Poleg spanca in fizičnega počitka so najboljša protiutež stresu tehnike sproščanja in pravilnega dihanja. Potrebno si je ustvariti dnevno rutino, ki bo zajemala vsaj 30 minutno vadbo – sprostitev in dihanje ter sprehod v naravi. Velikokrat to pomeni, da je potrebno naš življenjski slog malo preoblikovati in si vzet čas zase in svoje misli.

S trebušnim dihanjem bomo spodbudili delovanje živca vagus in aktivirali parasimpatični živčni sistem, kar pomeni da bomo veliko bolj umirjeni in sproščeni za začetek vadbe. Nadaljujemo s sproščenmi razteznimi vajami in mobilizacijo celotnega telesa. Skozi celotno vadbeno enoto dihajte sproščeno v predel trebušne stene, reber ter ledvene hrbtenice. Prepustite se toku vadbe, izklopite misli in uživajte.

TRIJE OPOMNIKI:
Prisluhnite svojemu telesu in vaje izvajajte v obsegu, ki je za vas prijeten in primeren
V koliko imate težave z zapestjem vas vabimo na podlahti
bolečine v v kolenih – uporabitve blazinico ali vzglavnik za podlogo